TRIKRATNO PRESENEČENJE 30.10.2008

Vožnja z Jesenic je potekala zelo razgibano in klepetavo. Nato je sledilo nekaj trenutkov tišine in na vrata mojega počutja je začela trkati slaba volja. Kar naenkrat me je objela neka tesnoba in obiskala me je otožnost. Tako sem komaj čakala, da pridem na Rudnik in grem direkt spat, ker mi je spanja zadnje čase primanjkovalo.

Iz mojega sanjanja me prebudi telefon. Vidim klicatelja in totalno presenečenje. Kliče namreč oseba, ki se oglasi na vsake kvatre in mogoče ravno zaradi tega pride do presenečenja. Izmenjama par besed in na koncu: "Se vidimo čez 30 min".

Marko Tici varno dostavi na Rudnik. Ko prispem do sobice napišem sms, da sem že na Rudniku in da se lahko zagledamo.

Pripelje se avto. Zvok avta-meni neznan ... hmm ok napačen avto si rečem. Ja, vseeno mi zazvoni telefon, ki je tokrat bil v vlogi zvonca. Prekinem zvezo in grem odpret vrata in pred vrati totalno presenečenje, saj zgledam tole reč, ki je spodaj na slikici.

A v avtu ni žive duše. Pogledam levo nič, desno nič. Stopim bliže avtu in potem izza ovinka pride šofer tega avtovčka. Seveda ga veselo pozdravim, jaz še vedno rahlo v šoku od presenečenja, ker je pred bajto stal Porsche. Nato pa je sledilo povabilo: "Pridi greva en krog". In tako sem se kar hitro vsedla v avto in šla naredit en krog. Krog do Barbare, kjer sem ji dovolila, da je lahko sopotnica, a samo do centra, potem grem spet nazaj na svoje mesto. Še vedno v šoku od drugega presenečenja, me doleti še tretje presenečenje. V centru, ko Barbara zapušča avto in ko se poslovljamo še od mojih nadomestnih šoferk dobim vprašanje:"Tici a boš ti peljala?"

Od presenečenja rečem NE. Potem zmedeno odogovorim, OK in na koncu rečem: "Greva na Rudnik po dokumente." In tako sva se zapeljala nazaj do Rudnika po dokumente.

Odhitim v sobo vzamem dokumente in fotoaparat ter hopa za volan. Hmm avtomatski menjalnik, kje za hudiča je sklopka. Ni menjavanja, razočaranje, živi dolgčas... a hkrati takojšnja ugotovitev, da je ta avto v bistu fajn za moje kolke. Leva noga namreč počiva pri vožnji-super. Ok dobim navodila in že gremo na vožnjo. Seveda sem si izbrala malo hitre vožnje po obvoznici in malo počasne mestne vožnje. Tako sem naredila kar fajn krogec s Porschejem. Nekak sem ugotovila, da se kar hitro spoprijateljim s takilemi avti. Res zabavno. Vožnje je bilo kmalu konec, Tici pa se je narisal nasmeh na obraz. Kar nisem morala verjeti, da mi je v roke bil zaupan tako dober avto in nekak še kar ne morem verjeti, da mi je spet bila uresničena ena izmed želja. V spominu hitro preletim katere moje sanjske avte sem tako že imela čast voziti. No, prvi je bil Audi A3, nato Mini Cooper S in sedaj še Porsche Cayman S, sedaj ostane še samo en avto,ki si ga želim peljati. Obema fantoma, ki sta mi zaupala ključe od svojih jeklenih konjičkov se tako res zahvaljujem in si štejem v čast, da mi je to bilo sploh dovoljeno. Saj veste, da fantje ne zaupajo preveč puncam avtombilov kaj šele take. Take geste so mi samo v potrdilo, da res lepo vozim :-) in da jih ni strah, če sem jaz za volanom. Kot dokaz mojega veselja nad vožnjo je spodnja slikica.

Po presenečenjih je sledil še prijeten dolg klepet ob toplem kakavu. Seveda je padlo tudi nekaj idej o naslednjem srečanju in ideji o novi dogodivščini. Besed ni in ni zmanjkalo in tako so na vrsto prišle učke, ki so se konkretno že začele zapirati. No in to zapirenje učk je pripeljajo tudi do tega, da je obiskov kmalu bilo konec.

Četrtek me je tako iz trkanja slabe volje na moja vrata, vseeno presenetil z obiskom dobre volje :-).

Dragi moji doma, se vidimo danes, a žal ne s temle avtovčkom, ampak z mojim zvestim spremljevalcem Golfom, ki ga je nekdo poimenoval kar ljudski avto.

Aha še to, da ne pozabim:"HVALA ZA TRIKRATNO PRESENEČENJE!"