Plezanje v Iškem vintgardu 12.10.2008

Po jutranjem prebujanju v nov dan sem začutila, da je v hrbtnih mišicah prisotnega nekaj muskel fibra od včeraj. Nekak me ta muskel fiber ni preveč zmotil in sem se najprej podala k maši na Rudnik.
Po maši, ko sem prišla domov sem se zakleptala z Robinom, ki je predlagal plezanje. Ni bilo potrebno reči dvakrat in vsi plani, ki sem jih imela narejene za nedeljo so se tako prestavili pozno v noč.
Robin je tako prišel pome in skupaj sva se odpeljala proti Iškemu vintgarju, kjer sva šla plezat. Več je plezal on, jaz sem ga samo varovala in še to sva morala na hitro ponoviti kako gre. Hvala da je bil grigri tako priden. Robin je pripravil vse stvari, jaz pa sem malo slikcala naokrog, potem pa je v roke vzel fotoaparat tudi on in nastalo je nekaj slikic.
Robin je vedno plezal naprej, jaz pa kasneje za njim in mu prinesla vse vponke (karabine), ki sva jih rabila na prvi smeri.
No, pa naj slikice spregovorijo.

Robin je nato splezal še dve smeri, mene pa je vedno, ko mu je zdrsnilo s stene prestavlo za 1,5 m naprej. Stena je res bila mokra in blatna, tako da je kar bilo težko plezat, ker je bilo vse skupaj zelo spolzko.

Po plezanju sva se odpeljala na Rudnik, kjer je sledilo hitro kuhanje kosila.

Robin hvala za potrpežljivost, vzpodbujanje in kosilo :-)