V Ljubljani se na vsake kvatre dobimo tudi sošolci iz gimnazije MS. Ker vedno nastane nekaj fotografij in ker se vsega vedno ne da opisati z besedami, sem se odločila, da raje objavim fotografije.
Prvi je na dogovorjeno mesto prispel Andrej Ficko. Nakar sem se mu pridružila še jaz in odpeketala sva proti Foculusu, ker sva bila oba zelo lačna.
Naredila sem še nekaj posnetkov iz dogajanja v samem centru na Prešernovem trgu.
Mačupiču skupina je kar hitro napolnila prostor in ljudje so kar hitro začeli uživati ob to vrstni glasbi.
Kmalu se nama je pridružil še Uroš Tkalec, ki je bil prav tako v skupini lačnih.
Andrej je postal ponovno lačen in počasi je začel razmišljati o sladici-o sadni pici.
Ekola, tukaj pa sva jaz in Uroš, dva iz Kapele :-). Sošolca sva postala v vrtcu, potem v osnovni šoli in še na gimnaziji sva bila dve leti sošolca. Sedaj pa se vidima še v Ljubljani. Nekak odraščamo skupaj bi rekel človek.
Tukaj pa je Dani Kovačič, s katerim smo bili prav tako skupaj v vrtcu, v OŠ samo sosošolci in v gimnaziji sošolci in spet se videvamo v Ljubljani. Ja, mi trije smo tako že iz vrtca nekak skupaj. Manjka še samo četrta brihtna glava Dominik, ki je izbral čist svojo pot in ostaja zvest Kapeli tudi med tednom.
Dani in Andrej z mislimi pri Andreju Baša, ker ga ni bilo, pa čeprav smo se dobili z razlogom, da nazdravimo njegovemu roj.dnevu. Aha, svečke bo še pihal, sladico smo pa kar brez njega pojedli.
Sladica, ki meni ni bila povšeči, ostali trije mušketirji so jo pa kar hitro pospravili.
Dani in Andrej sta jo kar hitro začela pospravljat v svoje želodčke.
Prvi je na dogovorjeno mesto prispel Andrej Ficko. Nakar sem se mu pridružila še jaz in odpeketala sva proti Foculusu, ker sva bila oba zelo lačna.
Naredila sem še nekaj posnetkov iz dogajanja v samem centru na Prešernovem trgu.
Mačupiču skupina je kar hitro napolnila prostor in ljudje so kar hitro začeli uživati ob to vrstni glasbi.
Kmalu se nama je pridružil še Uroš Tkalec, ki je bil prav tako v skupini lačnih.
Andrej je postal ponovno lačen in počasi je začel razmišljati o sladici-o sadni pici.
Ekola, tukaj pa sva jaz in Uroš, dva iz Kapele :-). Sošolca sva postala v vrtcu, potem v osnovni šoli in še na gimnaziji sva bila dve leti sošolca. Sedaj pa se vidima še v Ljubljani. Nekak odraščamo skupaj bi rekel človek.
Tukaj pa je Dani Kovačič, s katerim smo bili prav tako skupaj v vrtcu, v OŠ samo sosošolci in v gimnaziji sošolci in spet se videvamo v Ljubljani. Ja, mi trije smo tako že iz vrtca nekak skupaj. Manjka še samo četrta brihtna glava Dominik, ki je izbral čist svojo pot in ostaja zvest Kapeli tudi med tednom.
Dani in Andrej z mislimi pri Andreju Baša, ker ga ni bilo, pa čeprav smo se dobili z razlogom, da nazdravimo njegovemu roj.dnevu. Aha, svečke bo še pihal, sladico smo pa kar brez njega pojedli.
Sladica, ki meni ni bila povšeči, ostali trije mušketirji so jo pa kar hitro pospravili.
Dani in Andrej sta jo kar hitro začela pospravljat v svoje želodčke.
In prvi grižljaj je naredil Andrej, ter pokazal zanimiv izraz.
Tako pa vsa stvar zgleda malo bolj od blizu.
Dani in Uroš ugotavljata ali je res tako dobra kot pravi Andrej, no meni ni bila. Mislim, da bom kar pri navadni pici ostala. Spet smo se imeli krasno kot vedno do sedaj. Ne vem kako to, a nekak nam vedno zmanjka časa, da bi si izmenjali vse potrebne informacije. Smo se tudi tokrat morali razidi z besedami: "Se spet kmalu vidimo."
Ni komentarjev:
Objavite komentar