Vikend z Matejem in kolesarjenje do Lotmerka 28. 6. 2008

Začela bom kar tako kot se je dejansko začelo. Poslala sem SMS, ki je bil sledeč:
"Cao, Matej!
Glede na to, da vem, da ti je v Lj dolgčas,
in da jaz izpolnim obljubo, te naslednji vikend
s kolesom vabim v naše prleške konce.
S kolesi se bova odpeljala do Judite (ker si že
bil tam je ne bo težko najti), zvečer pa bi lahko
zavila v bazen. Hm, kako se ti zdi ta ideja?
Lp iz pevskih vaj." (20.6.2008, 20.02)

Njegov odogovr je bil:
"Pa bi bilo res zanimivo! Se bova zmenla! Lp" (20.6.2008, 20.04)


V glavnem sva se zmenila. V tistem tednu sva se tudi še prej videla, kjer sem ga vprašala, če že kaj ve kako bo za vikend. Hja, v bistvu nisem nič izvedela. Vse je bilo odvisno od njegove službe, in da mi sporoči še pravi čas. Dan pred odhod torej v četrtek me pokliče in mi na prefinjen in zame zelo zanimiv način pove, da gre z mano na Kapelo. Zmenila sva se za lokacijo in uro odhoda in to je bilo to.

V petek se takoj po službi odpravim po Mateja, kjer v avto dava še njegovo kolo in ga pičiva proti Kapeli. Vozil je Matej. Jaz pa sem uživala kot sopotnica in nagajala Mateju, se dolgočasila, ker res nisem navajena sedeti na sopotnikovem sedežu in delati nič. Tako sem ga hecala s počasno vožnjo in izjavo: "No, če bi jaz vozila bi bila že tam in tam."
Mateja sem skoraj pripravila na pester vikend, ki ga bo čakal, a si verjetno še v sanjah ni predstavljal, da bo tako naporno.

Bom kar začela s soboto, ta dan je bil namreč rezerviran za kolesarjenje.
Začel se je s prihodom Mateja v mojo sobo s sledečo izjavo: "Dobro jutro Patricija, jaz mam mačka." Uf sem se nasmejala že navse zgodaj. Ne, vem kdaj me je nazadnje kdo zjutraj spravil v smeh. Matej se je tako ulegel na posteljo in dan sva začela s "težko" debato, smehom in dobro voljo. Postajalo me je strah, da se mu ne bo dalo na kolo. Eno uro sva se pogovarjala in pripravljala na to, da greva k zajtrku in uspelo nama je. Jaz sem medtem ugotovila, da Matej nima mačka samo od vina in piva, ampak tudi od utrujenosti in nenaspanosti. Šli smo namreč spat isti dan, kot smo se kasneje zbudili. V veselje mi je bilo, da se je Matej kar hitro počutil domačega, ter da se ni bilo potrebno ne vem kako ukvarjati z njim. Hitro sva pojedla zajtrk v družbi Sonje, ga kasneje šla prebavljat ob pomivanju posode in ležanju na kavču, ter počasnem pakiranju stvari za na kolo.
Renato naju je nato odpeljal na Kapelo, kjer sva imela pospravljena kolesa.
Tako sva se spustila iz Radenskega Vrha proti Kapeli, čez Rožički Vrh, vse do Hratja Mote in do Lotmerka, ter do Dejanovih in Juditinih goric, torej njunega vikenda.
Pot je bila zabavna, vsaj zame. Ni mi bilo hudega. Matej se pokazal kot pravi kavalir saj je fural moj ruzak, dovolil mi je peljati v zavetrju, vmes popravljal in zategoval moje prednje kolo, ter skrbel da je vožnja potekala v mojem tempu.
Matej je res poskrbel za smeh. Najprej si je začel beliti glavo in se spraševati zakaj se peljeva skozi Staro novo vas. Hja, tudi jaz točno nisem vedela in sem si kar izmislila, da zato, ker se niso mogli odločiti ali bi imeli Staro ali kar Novo vas, tako so sklenili kompromis in so izbrali kar obe varianti. Vmes je bilo še veliko stvari od tega, da sva tuhtala a sploh kolesarima v pravi smeri po pravem hribu. Saj ne da je bilo vzpenjana kar nekaj, a meni osebno je kar slo in sem bila zelo zadovoljna, da sem prikolesarila do vikenda. Matej bi še hitreje prikolesaril, a je tako raje delal družbo meni. Matej, tenkju za potrpežljivost.

Prispela sva do Karba vikenda po urci in pol kolesarjenja. Najprej nama je Judita postregla s pijačo in nato smo kar hitro poprijeli za delo, saj sta imela z Dejanom delafce. Šli smo pripravljat kosilo. Matej je pripravljal in rezal stvari za omako, ki jo je kasneje tudi pripravil. Judita je šla delat marelične cmoke, jaz pa sem se vrgla v posodo in se igrala ter zabavala malo Alino. No, z Alino smo se ukvarjali vsi trije. Torej trije kuharji v kihinji. Kosilo smo pripravili, jedci so ga pojedli in Matej je vmes skočil še na Jeruzalem. Še pred nejgovim odhodom, pa smo skuhali kavo, ki je v bistvu noben od nas treh ne pije. Nam se sicer ni sanjalo kakšna je kava, a na koncu smo bili pohvaljeni.
Midve z Judito sva tako malo pospravle po kuhinji, pomile posodo in se kar hitro vrgle v kopalke. A ravno, ko sva se odpravljale v bazen s tamalo Alino, se je iz kolesarjenja vrnil tudi Matej, ki se nam je kar hitro pridružil v bazenu.
Spet smo obudili otroka v nas in tako smo se imeli v bazenu krasno. Malo smo hecali Alino, ter se igrali z njenimi igračami, ki jih je imela v vodi. Seveda smo se z njimi špricali.
Tukaj bi sedaj morala priti slika, a še ni prišla do mene.
Ura je kar hitro tekla in nič rekla. Tako sva z Matejem, morala kar hitro na pot, saj sem imela jaz zvečer še obveznosti.
Judita in Dejan pri vama je bilo krasno in upam, da še kdaj ponovimo :-). Vse skupaj, delo in zabavo.

Z Matejem sva tako pot nadaljevala proti Radencem. Na poti domov je spet spremljal napise skozi katere vasi se peljema. Tako je zagledal Vučjo vas. In že je sledilo vprašanje kaj to pomeni. Povedala sem mu, da v prevodu vuk pomeni volk. Mateju je tako v trenutku v glavo šinilo, da se torej pelje skozi Vovkovo vas, če izpusti L. Kar seveda pomeni, da se pelje skozi svojo vas. Mislim, fante ima domišljijo. Kmalu zatem naju preseneti štorklja, ki je bila na njivi čisto blizu traktroske steze, ki je hrati tudi kolesarska steza. Ta štorklja je bila lepo presenečenje tudi zame, saj je še tako blizu nisem videla.
Pot nazaj je kar hitro minila, saj sem tudi jaz malo bolj pritiskala na pedala in kolesa so se tako zame kar hitro vrtela. Hotela sem se malo zmatrat, da bi zvečer lažje zaspala a temu ni bilo tako, saj sem bila pridna in Mateju nisem pustila spati (se pardoniram mladenič).
Matej me je ta vikend presenečal iz ure v uro. Človek se je počutil domačega, kar meni zelo veliko pomeni in pa še meni ni bil dolgčas.

Tudi nedelja je bila lepa in zabavna. Najprej k maši potem pa sva z Matejem šla kar peš domov, da sva se malo razhodila in razmigala tazadnjico. Po prihodu domov pa smo kar hitro poprijeli za delo. Prvič sem opazovala, kako deci delajo, ženske pa smo uživale ob pijači. Dve noter s pogledom na kuharja, jaz pa sem uživala na ležaniku in gledala kako se monitrajo nosilci za kolesa. Hja, kaj si človek želi še lepšega. Ata, brat in Matej so tako res bili pridni in tudi me (Sonja, babi in jaz) smo malo pomagale in bile pridne.
Matej hvala ti za lep vikend, za pokazano pot do Judite, za varno vožnjo, ter za ogled finalne tekme v nogometu na Evropskem prvenstvu, kjer je zmagala ekipa za katero sva navijala ŠPANIJA. JUPI! Za zmontirane nosilce, priganjenje in res upam, da si se v našem skromnem domu počutil kar se da fajn, predvsem pa domače.
Mislim, da je tale blog kar precej dolg, a če bi bile slikice bi jih z veseljem objavila in ne bi bilo toliko napisanih besed.
HVALA VSEM, KI STE MI NAREDILI VIKEND LEP IN ZABAVEN.