Podpeško jezero 1. maj 2009

Na lep sončni petek in po predhodnem dogovoru sva se z Matejem tokrat podala do Podpeškega jezera s kolesi. Destinacijo je predlagala Polona. Sama še nisem bila tam in zato me je že malo firbec, če je res tako lepo kot je pripovedovala.

Matej je prišel na Rudnik ob dogovorjeni uri, rahlo utrujen ker je za njim bilo že 18 km poti in to čez Orle, kar pomeni čez hrib. Nato sva se podala na pot. Jaz sem vozila v zaveterju :-). Povprečna hitrost tja je bila 29km/h in prevozila sva 15 km.
Med potjo sva na cesti srečala čist preveč kolesarjev in nekoliko manj motoristov, avte smo skoraj izrinili :-). Počivanje na pomolu ob jezeru se je prav prileglo, tako da se mi po pravici povedano, sploh ni dalo iti nazaj na Rudnik. Matej je ves čas z enim kotičkom očesa spremljal nevihtne oblake in ko so se že veselo začeli zbirati je bil čas, da odkolesariva nazaj. Hja, bilo je tudi nekaj igranja s števci in tako imam sedaj čist razštelani števec, ki ga moram spraviti v prvotno stanje, da bo kazal tako kot mora.
Nazaj grede pa je bila povprečna hitrost 22 km/h in prevoženih 20 km. Skupaj je bilo tako narejenih 35 km. Za moj začetek sezone čist spodobno :-).

Za Mateja je to kolesarjenje bilo le par kapljic v morje pri razgibavanju in vse skupaj je verjetno dojemal, kot če bi imel panoramsko vožnjo. Jaz priznam sem se malo zmatrala, a sem se nazaj grede kar fajn čuvala. Vedela sem, da bom še rabila energijo. Nazaj grede sva tudi menjala kolesi, ker ima Matej čist pretanke gume in to kar šiba po cesti. Res se je bilo fino peljati s Cultom. Matej hvala in oprosti za nepravilno prestavljanje. Upam, da nisem kaj zvila ali uničila.
Hvala Bogu sva domov prispela pred nevihto, ki se je razbohotila nad Ljubljano. Da o strahu, ki se je naselil v meni ob prvi streli in gremenju ne govorim ...

In še opis:

Kraško jezerce v dolini pri vasi Jezero je skoraj popolnoma okroglo. V premeru dosega okoli 130 metrov. Njegova posebnost je, da dobiva vodo iz sedmih površinskih kraških izvirov, odteka pa podzemsko, skozi globok lijak. Doslej so mu izmerili 51 metrov globine, s čemer je eno najglobljih naravnih jezer v Sloveniji. Jezero nima običajnega jezerskega brega, temveč se okoliška ravnica brez pregiba spušča v vodo. Poleti je ob jezeru urejeno kopališče, možen je tudi ribolov. Iz Jezera vodi planinska pot do Planince, od koder se odpira čudovit razgled na Barje in njegove osamelce.

Vir: http://www.ljubljanskobarje.si/zakladi_narave.php