Prvi postni vikend 29. 2. – 2. 3. 2009 se je na Bledu v Marijinem domu zbrala skupina mladih – začel se je prvi vikend postnih duhovnih vaj (PDV). Tema vikenda je bila »(Mla)dost’ mam!«Petje, druženje, pogovore in razigranost smo združili z osebnim razmišljanjem, molitvijo in pripravo na veliko noč.
Andrej in njgov križ.
Domen zabija svojo slabost na križ.....
Ogledali smo si dva sklopa filmov z naslovno tematiko mladosti in odložili nekaj svojih ‘križev’.Kako jaz doživljam svojo mladost, kakšno seme je moja mladost – in kaj bom žel kasneje? Kakšna je moja odgovornost do drugih mladih, do mojih sovrstnikov, kako pričujem v tej skupnosti? Kako delujem v svoji župniji? Kaj je moja opora in končni cilj, na koga se oprem, kje preverjam svoje odločitve?
Pomivanje posode. Ups, v bistvu je bil napad na Tilna s strani Urše, Polone in Matijasa.
Muzikantje Marko, Matias in Andrej, so dajali ritem pomivalcem in nam plesalcem.
s. Marija na pobegu s fičkotom ...
Utrinek s sprehoda, ki smo si privoščilo v soboto po kosilu.
Pomivanje posode po večerji. Jure, Damjana, Klavdija, Luka in Tina so bili res pridni, prav tako tudi ostali člani naše skupine, ki so pomivali posodo....
Vrh našega druženja je bil sobotni večer, ko smo se zbrali ob pripravi na spoved, razmišljali o svojih postnih sklepih, imeli priložnost za spoved in se povezali v molitvi in razmišljanju križevega pota.
...
Večer smo zaključili z mašo in po kratkem razvedrilu in pogostitvi sester (kar je bilo malo da ne presenečenje), smo lahko molili še pred najsvetejšim.
Boštjan, Marko, Marko in Andrej so skrbeli, da nismo obsedeli na stolih in da smo plesali, plesali, ... prepevali in se smejali ...
Kitaristi (Maja, Boštjan, Tilen, Nace ...), ki so polešali naše petje in skrbeli da smo ostali na pravi intonaciji in pravem ritmu.
Študentje ...
Tici in Klemen pri kosilu in po napadu smeha ...
Polona v objemu medvedka... Le koga si je predstavljaja dejansko? :-P
Tici in Tina.
Polona in Domen.
Blejski grad.
Domen, ki ga je pravtako slikal Luka.
Bled je biser Gorenjske, njegov otok pa edini otoček v Sloveniji. Tudi mi smo ta vikend tvorili otok. Pa ne osamljeni otok zakladov, temveč otok skupnosti, odprli smo se drug drugemu in dopustili, da v nas zaživi duh skupine. Počutila sem se kot rešena na otok sredi jezera, v katerega sem se v nedeljo vračala. In naša srca so zvonila in pozvanjala vsaj tako lepo kot Marijin zvon na otoku.Besedilo:Anja Gašperin
Fotografije: Luka, Matija, Marko, Miha, Patricija



















Ni komentarjev:
Objavite komentar