Nedelja se je začela kot da bi bila v sanjah, a se mi zdi da so tudi bile. Vsake sanje se enkrat končajo in tudi te so se, ko sem se odpravila na pot in pustila nekoga v Lj, za katerega sem si želela, da bi mi pravtako delal družbo. Življenje teče dalje in začela sem sanjati druge sanje. Sanje o osvojitvi slapa Boka in ne izvira Boka (na koncu je bil osvojen izvir Boka). Pot do začetka vzpenjanja je bila dolga a zabavna :-). Z mano je spet bila fajn družba od Suhija ;-). Bil je fajn navigator in tako sva kar padla na željeno lokacijo.
Suhi je tudi tokrat zelo dobro spisal svoj blog, tako je nabolje, da pripopam kar njegov link: http://salezijanec.blogspot.com/2009/03/slap-boka-in-nje-izvir.html
Opis poti izvira Boka na netu:
Izhodišče: Most Boka (300 m)
Cilj: (Izvir Boke 850m)
Čas hoje: 1 h 45 min
Zahtevnost: zahtevna označena pot
Višinska razlika: 550 m
Višinska razlika po poti: 650 m
Zemljevid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Iz Kobarida se peljemo proti Bovcu ali pa obratno. Pred in za mostom Boka je parkirišče na katerem parkiramo.
Opis poti: S parkirišča najprej prečimo glavno cesto (če smo parkirali na desnem bregu Boke moramo najprej prečiti most). Ob mostu bomo opazili smerokaz, ki nas usmeri na kolovoz, ki vodi ob levem bregu Boke. Kolovoz kmalu preide v stezo, ki nas kmalu pripelje do razpotja. Usmerimo se levo za oznakami »Slap Boka, izvir«. Pot se prične strmeje vzpenjati in je na nekaj mestih tudi rahlo izpostavljena. Pot ves čas poteka rahlo v levo in občasno se nam skozi gozd odpre tudi pogled proti strugi Boke ter Bovški kotlini. V zgornjem delu postane pot že precej izpostavljena in v pomoč nam je tudi nekaj jeklenic. Na koncu sledi še spust po zelo strmem pobočju ob jeklenici in nato izpostavljeno prečenje proti izviru. Pot poteka ves čas skozi gozd, tako da lahko že z izhodišča lepo vidimo kje poteka pot.
Suhi hvala za družbo in poslušanje ter Bogu, da me je čuval na tej poti, ki je bila zame kar zabavna. Pot je zelo zahtevna in zato zahteva popolno koncentracjo, a pri meni jo je na hipe zmanjkovalo, saj ko sem za trenutek pomislila na nekoga, mi je spodneslo tla pod nogami in skoraj sem po hitrem postopku 2x odfrčela v dolino :-).
Ko boste prebrali Suhijev blog, boste razumeli tisto kar bom sedaj napisala. Vesela bi bila, če bi še kje drugje imela selektivni spomin in ne samo ob osvajanju gora, hribovja, slapov ... in življenje bi bilo lepše.
p.s. Še nekaj za tistega, ki mi je spodnašal tla pod nogami... Hvala za potrpežljivost, pa ful te imam rada, čeprav ti tega mogoče ne znam pokazati!
Ni komentarjev:
Objavite komentar