Gašper 30 let, 22.11.2008

Sonček me je prebudil v sobotni dan, ki je zame bil delaven. S spomini na Janjino žurko ob 30-tem roj. dnevu sem se komaj spravila iz postelje. No, ko mi je na posled vseeno uspelo se prebiti do kopalnice, kuhinje in se vsest pred računalnik, sem začela z delom. Naredila sem kar je bilo potrebno in že sem nase vrgla malo bolj športne stvari, ter jo mahnila z avtekom proti Pokljuki, kjer me je čakala že druga roj.dnevna zabava ob prestopu iz 20let na 30 let v tem vikendu. Ob branju navodil in iskanju odcepov, ki bi me pripeljali do prave hišice na Pokljuki, sem se kar direkt narisala pred pravo bajtico. Gašper mi je skoraj razbil nos, ker je ravno prišibal iz bajte, ko sem hotela vstopiti oz. bolje rečeno preveriti, a sem pri pravi hišici. Nasmeh se nama je tako obema narisal na obraz, nato je sledil objem in začudenje, ker edina nisem poklicala, kje za hudiča se nahaja ta lesena bajtica, ki niti ni tako majhna. Hitro sem šla na toplo in s spomini sem še vedno bila na vožnji na Pokljuko, kjer sem se vozila v družbi padajočega snega in s pogledom na pobeljene bližnje hribe. Tudi moj Storžič je bil lepo pobeljen.


Iz mojega sanjarjenja me je prebudila Katarina, ki je kar priletela v moj objem in že mi je predstavljala vse povrsti, ki so bili zbrani v kuhinji oz. v apartmaju št. 2. Hja, bajta je bila malo večja saj ima 6 apartmajev. No, kakor koli že, sem jim takoj na začetku povedala, da si ziher ne bom vseh imen zapomnila in že se je razlegel smeh v kuhinji. Katarina mi je kar hitro v roke podala juhice in že smo šle pripravljat kosilo oz. koveč. Špela je pomagala meni in Katarini, ter pridno pomivala posodo. Tako sva z Jakobom šla kuhat juhice in pečt meso, ki se nahaja v pečici in bila sva zelo zelo pridna, tako da sva se vmes tudi zavrtela ob ritmu glasbe, ki je prihajala iz radia.


Da ne bom dolgovezila, bom kar preskočila večerjo in priprave, ter šla direkt na zabavo, ki je bila res v nulo pripravljena. Najprej smo se razdelili v dve skupini in imeli tekmovanje v ugotavljanja naslovov skladbic in izvajalcev. Bilo je zabavno. Punce smo zmagale in tako bi naj od fantov dobile masažo. Masaže sicer nismo dobile, vsaj ne v časi, ko sem jaz bila tam.


Filmček (upam da ga dobim), ki smo ga gledali je bil fenomenalen in tudi Gašperjevo oko se je zarosilo in pritekle so solzice, ko mu je čestitala nečakinja, ter noni in starši.



Po na stopu Jurija, je sledila tortica in pesmica Vse najboljše zate in seveda čestitke prisotnih in seveda še vedno prisebnih ljudi.




V času konzumacije torte, je z nami bil tudi najmlajši član te zabave Jan,ki ni bil čist nič utrujen. Tako sem se seveda mičkeno tudi pocartala in nasmejala z njim, dokler mi ga ni prevzel Gašper.




Nastala je tudi slika z najboljšim prijateljem in soigralcem pri odbojki. Upam, da nisem tukaj kaj zamešala, ker je bilo na Pokljuki zame kar nekaj novih ljudi.


Zabava se je nadeljeva s pikadom, karaokami, plesom in družabnimi igrami. Jaz sem bila spet malo leteče med pikadom in karaokami :-).



Kmalu nas je popadla v času kosila tudi lakota. No, ura je bila sicer res 1.00, a ne p.m. ampak a.m. Zbrali smo se tako pri mizi in že smo napadli joto.


Čas je hitro tekel in po družabnih igrah (slik ni, ker smo vsi igrali) je bil čas, da se počasi odpravim v Ljubljano, saj sem imela drug dan spet delaven. Je bilo težko zapustiti tako fajn družbo tam nekje enkrat ob 3.30. In med vožnjo, ko sem se spuščala s Pokljuke proti Bledu mi je On polepšal vožnjo. Luna nad Bledom je bila čarobna, prav tako vse zvezdice. Ja, me je kar malo stisnilo, kako je lepo, a kaj, ko nekaj tako lepega ne moreš deliti z ljudmi, ki jih imaš rad in ti veliko pomenijo. Na radiju pa romantične pesmice in z veseljem bi se malo pocartala :-). A ura je bila kar jutranja in skušala sem ne sanjati med vožnjo, ampak lepo peljati in se pripeljati do Ljubljane. Zato sem si raje privoščila zelo glasno pesmico, ki je bila himna prejšnjega vikenda :-).
A z mislimi sem vseeno begala na Pokljuko, le kaj še počnejo in kaj bodo počeli še v nedeljo. No slikice naj spregovorijo in vas nagovorijo tako kot so mene.

A vem je jasno kaj se je dogajalo? Po kosilu so prišli do ideje, da bi izdelovali raketice in potem so tudi tekovali v stilu in izgledu posamezen raketice, ter izvedli tudi tekmovanje katera višje leti.

In seveda tudi razglasitev najboljših treh.

Seldilo je še eno presenečenje za Gašperja. Moral je ugotoviti kaj ima v rokah. In tajni agenti so mi sporočili, da je ugotivl, da ima v roki svojo ninico.

Verjetno je bil Gašper res presnečen nad najdeno ninco. A ostali se niso prevecč ukvarjali z ninco in so Gašperja pustili, da se spet malo stisne k njej. Ekipa pa je nadaljevala s pospravljanjem hrane in napadli so ostanke torte.

Na kocnu so napisali še v knjigico pritožb in pohval slednje besedilo. No, glavni pisec je bil David se mi zdi ali pa se le dela, da to piše on. Hmm, do teh informacij še moram priti.

Gašper, hvala za nepozabno žurko in tudi na to fešto bodo ostali lepi spomini. Predvsem pa zavedanje, da imam okrog sebe same fajn ljudi. Ti pa ostani nasmejan fante in naj te vodi optimizem, če bo pa kdaj hudo, pa veš kje nas najdeš. Sem videla, da ti pravih prijateljev res ne manjka.
Lep pozdrav na primorsko in kmalu na zaglednje.

p.s. Nekaj slikic še čakamo, ker se rešujejo in še dobro, da sem imela mojo trotlco zraven :-).