Prešerno sankanje 8.2.2010

Prešernov dan, kot vedno tudi ta je bil nasmejan.
Lansko leto na Šmarno smo se podali,
letos pod Lomom smo poezijo brali
in nove rime kovali,
ko vino smo v svoja grla vlivali :-)

Pesnitev že v avtu se je začela:
Oko se napoji,
duša in telo spoji :-)

Ne, ne ni bilo tako: hmmm mam napisano v avtu ...

Greva gor v hribe, vohat gorski zrak ...

ven iz te sivine ...

Oh, ti preljubi Storžič, kje mi je moč, da stopim na tvoj zasneženi vrh?

Kam?

Nazdravljat ... :-)

Francelni in Julije varno prispeli v dolino ... NAZDRAVJE!

Foto: Vsi prisotni in prisebni :-D.

p.s. Še sedaj mi ni jasno, zakaj mi je stric postregel kamlični čaj v kozarcu za kuhano vino ...