Bled 3.1.2010

Nedelja in razlog za počasno prebujanje :-) Nedeljska maša ob 10.30 idelano, da še malo poležim. Sanje ali resničnost, dokler Polona ne spusti svetlobe v sobo in pozdravi naju sonce. Prva misel, ki mi šine v glavo je kam bi se danes podala na potep. Torej Gorenjska, Primorska, kakšen hrib ... Hmmm, ko še tako premišljujem kam bi šle s Polono zazovni telefon in povabilo na morje. Ok, gremo na morje. Za tem spet zvoni telefon, morje odpade. In takrat pretehta Gorenjska. S Polono se tako na hitro odločiva in jo mahneva proti Gorenjski, table na avtocesti me opozarjajo na kolone, a me nič ne ustavi. Peljeva se naprej proti Bledu. Gužva, res je je bilo nekaj, a če se malo znajdeš in spomniš na pravilo zadrge prehitevaš kolono in se lepo pelješ mimo stoječih avtomobilov. Torej nisva občutile nikakršne gužve, ne za tja in ne za nazaj :-) Prispele na Bled, parkirale avto in hopa na sprehod okrog jezera. Vožnja do Bleda je bila veličastna. Gore so bile tako lepo pobeljene, pa še v objemu sonca. Čudovito in prekrsano. Srce mi je prepevalo in učke so počivale na pobeljenih hribih in gorah :-).
Storžič na levi strani in Hudičev boršt na desni.

Stol.

Bled.

Blejsko jezero.

Nekaterim se ne da peš in zato se raje peljejo s kočijo.

Blejski otok.

Za tole sem pa mislila, da je naprej rožica, pa sedaj vidim, da je ivje.

Račka.

Prva asocijacija, ko sem zagledala to vejo, kako kuka iz vode je bila: uuu Kača :-)

Nekateri z otroškimi vozički, drugi s pohodnimi palicami, nekateri pa kar z berglami... Za slednjo torej velja: Vse se da, če je volja :-)

Smrečica je odplavala.

Polona je morala tudi pozirati. HVALA.

Hmmmmm najboljše na koncu pa je, da vnesem več kalorij, kot sem jih porabila.