Sama sem šla na te duhovne vaje zato, da si malo popucam podstrešje in si vzamem čas zase, se pogovorim sama s sabo in z dohovnim voditeljem. Jaz sem se to naredila s s. Mojco, ki me je spet postavila na realna tla in mi svetovala, kako iti naprej v življenju in ne obstati na mrtvi točki.
No, spoznanje ene stvari in druge je bilo tako prav zabavno, a hkrati je bilo potrebno pogledat resnici v oči in si dololčene stvari priznati. Da je delati na sebi težko ve tisti, ki to dejansko počno.
Obiskal nas je tudi sv. Miklavž, samo smo že vsi spali, tako da nas je presenetil.
Še nekaj slikc...
Naša barka, ki je še brez potnikov.
Barka s potiniki, ki si pripavljeni se spopasti z razburkanim morjem.
Utrinki s sprehoda se začnejo tukaj.
Kot prvo ob jezeru nas je pozdravil labod.
Malo sem ga izzivala in ugriznil me je v prste, a je bil zelo zelo nežen :-).
Rada imam sneg, rada imam kepanje in rada nagajam. Spravla sem se na šibkješega, čeprav ne zgleda ;-)
Sveto pismo in On, ki je vedno ob nas.
Tici in Barbara, ki se pripravlja na redovniški poklic.
Delo po skupinah, kjer se je razvil prijeten klepet, saj so razmišljali o odlomku iz SP.
Maša v soboto zvečer, ki je bila zame nekaj posebnega, pa ne zato ker sem igrala kitaro.
Domen, ki kar žari med samimi puncami.
Skupinska slika vseh udeležencev... 
Ni komentarjev:
Objavite komentar