20 let ORATORIJA in jesensko srečenje animatorjev oratorija na Rakovniku 6.9.2008

Veliko ljudi me sprašuje kaj počnem v svojem življenju in prijatelji zakaj nimam časa za njih. Hja, z veseljem bi si vzela čas za vas draga moja družba a obveznosti kličejo. Da boste videli, da ne sedim doma križem rok, vam sporočam, da je bil sobotni dan eden izmed lepo obarvanih in poln mladih nasmehov, dobre volje in zagona.

Jasni je uspelo, da me je fotografirala in tako naredila dokazno gradivo, da dela pri meni nikoli ne zmanjka. Ko se vsa stvar s fotografiranjem konča, se zame delo šele začne.

Animatorji oratorijev so se počasi začeli zbirati pred Rakovniško cerkvijo.


Ko so postavili svoje izdelke na ogled so se pomaknili v cerkev, kjer je bila najprej sv. maša.

Izdelki, ki so napolnili oratorijsko tržnico. Kozarec je nastal na oratoriju v Ihanu.

Tale metuljček me je nekam očaral. Preprost in hrati tudi eleganten, ter je iz župnije Dovje.

Tale majca pa je baje reklamna in je skoraj ne bi smela fotografirati, a meni je ratalo kljub spretnemu izmikanju lastnika majce.

Prleško ljubljanska naveza. Punce so prlečke in fanta sta ljubljančana.

Po maši in po oratorijski tržnici, kjer so bili razstavljeni izdelki, ki jih je veter med mašo sicer rahlo zmešal je sledila velika igra Planet oratorij.

Izdelovala so se modna oblačila in kreativnosti ni smelo manjkati.

Veselje ob zmagi ekipe v eni izmed iger, ki jih je bilo veliko. Bravo Špelina ekipa :-).

Poskrbljeno je bilo tudi za pijačo. NA ZDRAVJE!

Rok je s svojo skupino postavljal viseči most.

Iz plastenik so morali zgraditi vsak svoje mesto. Na razpolago so imeli 4.000 plastenk, ki so jih zaslužiti na igrah, kvizih, ustvarjalnosti ...

Packalo se je tudi z dlanmi in tako so tudi te bile lepe in pisane.

Nagrajene župnije za narejen najlepši izdelek na Oratoriju. Prvo mesto je dobila župnija Lj-Šentvid, ki so na sredini zgornje slikice v lepih oranžnih majcah. O zmagovalcih so odločali udeleženci jesenskega srečanja animatorjev oratorija na Rakovniku.

Jesensko srečanje se je tako zaključilo s koncertom Grega in dr.Primoža. Animatorji so plesali in prepevali skupaj z njima.

...

Sedaj pa še pride t.i. neformalni del. Jaz sem si namreč dala malo duška in poslikala Klemena, Jasna pa si je dala duška in poslikala mene. No, pa si poglejmo kaj je nastalo na lepo sončno soboto.

S Klemenom sva med časom, ko so potekale velike igre izkoristila čas za hiter fotošuting.

Malo bolj resna slikica z nasmejanim animatorjem.

Ta slikica pa je meni osebno najlepša.

Klemen me na tej slikici spominja na Patricka Swayzija iz Umazanega plesa. No, lahko bi brez težav tam tudi igral, ker obvlada vse prvine, ki so bile v tistem filmu odigrane. Nekaj sem jih že preverila, nekaj pa še ne ;-). Klemen mislim, da nama je zgornja slikica zelo zelo lepo uspela.

....

V nadaljevanju pa je Jasna lovila mene s svojim fotoaparatom in tako je nastalo nekaj simpatičnih slikic.

Tici in Andreja. Z Andrejo sva si v Črni Gori delile sobo in tudi kar nekaj besed je bilo izmenjanih.

Pogovor s Sonjo, ki fotografira za revijo Ognjišče. Malo sva seveda pokramljale o fotografiranju.

Tici in Matjaž, skoraj sodelavca in polna novih idej, ter predvsem mlada in navihana. Lahko rečem, da nekak skupaj odraščava v salezijanskih krogih.

Andrej, ki je bil danes eden izmed mnogih fotografov na Rakovniku. Sem je prišel z animatorji iz svoje župnije kjer je duhovnik.

S Hano pa sva bile sosošolke na faksu in sedaj imava še istega optika po imenu Marka :-).

Špela je en sonček, ki te nasmeji tudi če je zunaj deževno vreme. Bila je tudi en teden moja in Polonina cimra na Rudniku in bilo je prav fletno.

V pogovoru, kaj jo čaka v oktobru, sva se rahlo zamislile in seveda nasmejale, saj se je vpisala (na pobudo službe) na magisterij farmacije in bila sprejeta. Bravo Špela.

Tako, vsega lepega je enkrat konec in tudi midve sva se morale posloviti. Kaj kmalu za njo sem se poslovila tudi jaz in s svojimi novo nastalimi fotografijami šla pred računalnik, kjer sem jih opremila za obajvo na http://www.donbosko.si/smp/?q=node/201.

Bil je lep dan in slikic je kar nekaj. Dela je še veliko, a je prav zabavno, ko gledaš kaj vse ti je uspelo ujeti v objektiv. V prihodnosti računam na čimveč ujetih trenutkov in zanimive posnetke.