Res mi se mi ni zdelo smiselno, da bi gledala table, saj je bila okolica dosti bolj lepa in še vodiča sem imela pred sabo, pa malo za sabo, tako da se s tablami in kaj na njih piše sploh nisem ukvarjala. V Grosupljem sva se tako kar malo zasedela in začele so nastajati prve slikice.
Želežniška postaja Grosuplje.
Matej mi je naprej čestital, (to vedno stori, ko prideva na izbrano lokacijo) in se nato prepustil objemu sončnih žarkov, počivanju ter klepetanju. Tukaj bom dodala še malo statistke. Prekolesarila sva 27,74 km v času 1:18:06 in s povprečno (mojo) hitrostjo 24,46 km/h.
Meni zelo lep tatoo, ki je malo slabše poslikani. A, ko bom imela boljši fotoaprat, vem da bo tatoo lepši in predvsem ostrejši.
Kasneje sva se z Matejem podala še na večerjo v Foculusa. Po večerji, ki je je bilo ravno prav sva se nato še malo sprehodila čez mesto, kjer se je spet veliko dogajalo. Prva večja stvar je bila na Prešernovem trgu, kjer so igrali streetball. Midva sva tja ravno prišla v času, ko so imeli tekmovanje v zabijanju žog in navijanje se je začelo.
Mislim, da je to tole makedonski košarkar, našega tekmovalca sem zamudila, ker so imeli na razpolaga le borih 30s. Moj fotoaparat pa je tako počasen, da je naš že končal z metanjem. Sama nisem bila zadovoljna s sodniškimi ocenami in tako sem se raje posvetila slikanju s trotelco.
Za tega pa več ne vem kdo je bil, ker sem gledala kako je skočil in zabil koš. Res so veliki tile košarkarji.
Tukaj bi si lahko zapela: "Poletel bo ..." A tudi tale ni bil slab in spet sem si lahko spočila učke. Ujeeee ...
Kasneje sva se z Matejem podala še do Tivolija kjer je imel SiMobil žur z razlogom. Zbralo se je okrog 10.000 mladih in mladih po srcu.
Nekaj slikic mi je celo uspelo. Meni je bil interes ujeti razne barvne lučke, a nekak so me lučkarji razočarali.
Zbrana množica je plesala na ritme, ki jih je vrtel in ustvarjal DJ UMEK.
Plesalo se je in tudi jaz nisem morala biti na miru ...
Skušala sem ujeti dimne efekte, a sva bila z mojim lubijem malo prepočasna. Hja se zgodi, če si narajen za počasi.
Matej, ki je plesal, a mi ga žal ni uspelo ujeti v akciji.Mah se nisem preveč obremenjevala s tem in sem uživala v plesanju, oz. bolje rečeno v šraufanju žarnic, obešanju perila in šejkanju. Še dobro da je bila gužva in predvsem tema :-).
In sledilo je veliko presenečenje. Lastnik MINI COOPER-ja S mi je dal ključe od novega avteka in tako sem ga lahko malo zapeljala. Uf, tole je bil balzam za dušo in nasmeh kar ni izginil iz obraza. Dobila sem občutek, kot da sem majhen otrok, ki dobi v roke novo igračko. V bistvu se ne bi veliko zlagala. Vedela sem, da me čaka vožnja z Matejevo lubico, a na to danes nisem računala.
Ker sva z MINI COOPER-jem S bila v stilu, sem Mateju ponujala ključe od mojega avta, a nekak ni nič hotel slišati. No, človek res ne more vzeti cele roke, če mu je bil ponujen prst, ali pač? Sedaj bom pa sanjala, da še kdaj to ljubico od Mateja peljem na kakšen izlet, če jo bo preveč zanemarjal, a v to sedaj močno dvomim, ker je ljubezen še frišna ;-). Res se fajn vozi. Sem testirala že veliko avtov in tale mi je nekak pisan na kožo. V primeru, da še nimate ideje kaj bi mi kupili za roj.dan vam predlagam tegale avtovčka, barvne kombinacije so že v moji glavi in pravtako tudi dodatna oprema ;-).





3 komentarji:
Tici, Matejev avto ti zelo pristoji, pa po resnici povedano, Matej tudi...
hi,hi če smem dodati...
se strinjam z Renatojevo izjavo...
jaz tut tako mislim :D
Objavite komentar